Spanje je povezano z našim počutjem skozi dan, zbranostjo, prehranjevalnimi navadami, razdražljivostjo, medsebojnimi odnosi doma in na delu, uspehom, regeneracijo, splošnim zdravjem in še več. Spanje je ena izmed fizioloških funkcij živih bitij, katere funkcija še ni povsem znana. Je v konstantnem raziskovanju. Med spanjem so nekateri deli možganov bolj aktivni kot med budnostjo, spremenjeno je dihanje, bitje srca, izločanje hormonov.
Količina spanja
Spalna količina se nanaša na količino časa, ki ga posameznik preživi v spanju, pri čemer skrajšanje spalne količine neposredno učinkuje na količino obnove, ki se pri posamezniku pojavi. Objektivna kakovost spanja se nanaša na to, kako težko nekdo zaspi, ostane v stanju spanja, in kolikokrat se prebudi v eni noči. Slabši spanec in njegova kakovost zmotita cikel prehajanja med različnimi stadiji spanja. Kakovost spanja tako posledično vpliva tudi na obnovljenost po prebujanju iz spanca. Tisti, ki imajo težave s spanjem, imajo na splošno težje ocenljivo spanje kot tisti, ki nimajo težav s spanjem.
Priporočamo
Za vse rekreativce priporočamo spanje od 7-8 ur na noč. Zakaj? Dovolj spanja in občutek spočitosti vplivata pri športu in rekreaciji na dobro regeneracijo. Dobra regeneracija pa je pogoj za varnost med treningom, fokus, boljšo mišično relaksacijo in hitrejši napredek.
Spanje in hormoni
Kadar ne spimo dovolj, se v večji meri sprošča tudi tako imenovan stresni hormon - kortizol. Več kot 40 % sodobnega in odraslega prebivalstva ima težave s spanjem, kamor uvrščamo težave z zaspanostjo, nočnim zbujanjem in jutranjo zaspanostjo. Vse te težave so pogosto povezane s previsokim ali prenizkim stresnim hormonom kortizolom, ki izčrpava potrebna hranila, vitamine, minerale, encime, pa tudi hormone in preprečuje njihovo nastajanje. Več kot imate kortizola, manj imate srečnega hormona serotonina in posledično spalnega hormona melatonina.
Vpliv spanca na splošno zdravje
Velikokrat je vzrok nočnemu zbujanju povišan stresni hormon kortizol, ki moti proizvodnjo melatonina, pa tudi rastnega hormona ter moti procese obnavljanja, ki se dogajajo ponoči, kadar spimo. S tem, kako vpliva stres na telo, se ukvarja psihoneuroimunologija, ki se ukvarja z dogajanjem v telesu v stresnih situacijah in kako le-te vplivajo na naš imunski sistem. Ker je dobro delovanje imunskega sistema zelo povezano z dobrim in krepčilnim spancem, lahko vidimo, kako velik vpliv ima spanec na naše zdravje.